Najverjetnejša je razlaga, da so mali dolgodlaki tibetanski psi prišli kot darilo kitajskemu cesarju na kitajski dvor, kjer je bila vzreja pasemskih psov že v pradavnini zelo razvita. Tu so jih verjetno križali s svojimi majhnimi kratkogobcnimi psi, vendar so jih, ko so se pasemske znacilnosti utrdile, ločcili in parili le še med seboj in ne vec z ostalimi pasmami prisotnimi na dvoru. Kratke gobcke so imeli Kitajci za poseben vzor lepote, saj so bili takšni psicki bolj podobni Budi.

Druga teorija o nastanku pa trdi, da so prišli shih tzuji že taki, kot so danes, s Tibeta na Kitajsko in da niso rezultat križanja. Vendar za to trditev zaenkrat nimamo nikakršnih dokazov.

Križanju navkljub pa so Kitajci pasmo skrbno varovali in le redke odlicnike je doletela cast dobiti v dar shih-tzuja. Eden takih je bil tudi danski konzul g. Kaufmann, ki je dobil v dar par shih-tzujev direktno od samega cesarja. Ta par (Shauder in Leidza) predstavlja temelj evropske vzreje. Hkrati je to tudi edini par, ki izhaja neposredno iz cesarske crede in ni bil kupljen pod roko v sumljivih okolišcinah. Glavna ljubiteljica in ljubosumna vzrediteljica na kitajskem dvoru je bila cesarica Tsu-Hsi, ki je tudi napisala prvi pasemski standard. Osebno je nadzorovala vzrejo in pregledovala mladicke. Mladicke, ki so po odstopali od njenega standarda so evnuhi, ki so sicer skrbeli zanje, morali usmrtiti. No, tega niso vedno storili in so jih velikokrat raje na skrivaj prodali. Cesaricina najljubša shih-tzuja sta bila Shadza (kar pomeni tepcek) in crni samec. Shadza je imel lepo navado, da je vsakogar, ki cesarici ni bil pri srcu takoj, ko ga je zagledal ugriznil v nogo. Cesarica pa se je gostu, skozi težko z adrževan smeh, opravicevala zaradi neumnega psa! V prepovedanem mestu je proti koncu cesarstva izbruhnil velik požar, ki so ga podtaknili evnuhi, da bi tako prikrili kraje. Pred požarom so nekaj psov rešili in prodali, nekaj jih je zgorelo, vecino pa je unicila nova komunisticna oblast. K sreci so se shih tzuji na zahodu hitro uveljavili in se kot pasma obdržali. Pasma se šele v zadnjih letih skupaj z liberalizacijo oblasti, spet pocasi vraca na Kitajsko.

Par shih tzujev, ki je prišel na Dansko in nekaj psov, ki so bili kupljeni skrivaj in nato odpeljani v Veliko Britanijo, predstavlja zacetno pleme iz katerega izhajajo vsi ostali primerki. V Veliki Britaniji so mladicke sprva registrirali kot lhasa terierje. Kmalu so opazili razliko med psi, ki so bili pripeljani iz Tibeta in psi, ki so izhajali iz Kitajske. Prvi so imeli opazno daljše nosove in drugacen znacaj. Razplamtela se je burna razprava o tem, kateri tip je edini pravi. Vojna nosov se je koncala tako, da so pasmo razdelili na dve in sicer: dolgonosa varianta je postala lhasa apso, krastkonosa pa shih tzu. Manj srece s klasifikacijo so imeli shih tzuji, ki so bili prodani v Ameriko, saj so jih tam nemudoma prekvalificirali med lhasa apse in jih tudi križali z njimi. Šele v šestdesetih letih je ameriška kinološka zveza priznala shih-tzuje, kot samostojno pasmo in osvajalni pohod se je zacel. Ravno tistega dne, ko je shih-tzu postala samostojna pasma, je kot za nagrado na veliki ameriški razstavi psov vseh pasem ravno shih-tzu osvojil naziv Best in Show (pred priznanjem so se lahko razstavljali v razredu z imenom razne pasme?). Pasma je v zelo kratkem casu postala neverjetno popularna in je takšna ostala do danes.

Poleg Velike Britanije, Skandinavije in Amerike, je pasma doživela pravcati boom še na Japonskem, kjer imajo registriranih kar približno 40.000 primerkov. Z a takšno priljubljenost se ima pasma zahvaliti, poleg privlacne vzhodnjaške zunanjosti, tudi svojemu nadvse prisrcnemu znacaju.

Shih tzu v Evropi

Pri nas se pasma k sreci še ni zelo komercializirala in upam, da bo tako, v korist pasme tudi, ostalo.V Sloveniji imamo trenutno uradno registriranih vsega 85 psov in po ocenah vsaj še enkrat toliko neregistriranih (ti izvirajo iz ilegalnih preprodajalskih logov in iz legel psov z vzrejnimi prepovedmi). Večcina slovenskih shih-tzujev izvira s Ceške, nekaj pa tudi iz Madžarske. V zadnjih nekaj letih se je kvaliteta doma vzrejenih psov mocno dvignila, prdvsem po zaslugi uvoza kvalitetnih psov iz Nizozemske (v.h. Martinihaim), Kanade (Fu-Fu), Avstrije (Pao Yu), Velike Britanije (Santosha) in paritev v tujini s plemenjaki dobrih linij (Keytor, v. Peanbruch). Tudi na razstavah vedno pogosteje posegajo po najvišjih naslovih psi slovenskih razstavljalcev in tako mešajo štrene tujcem, ki dolgo niso imeli nobene konkurence. Upati je, da se s popularizacijo pasme ne bo povecal tudi ilegalni uvoz nekvalitetnih psov iz držav vzhodne Evrope, saj bi to pomenilo skorajšnji ponovni padec kvalitete, ki smo jo trudoma izboljšali.

Napake, ki so najpogostejše in na katere morajo biti kupci še posebej pozorni pa so:

• prenežna konstitucija ( 8-tedenski mladic mora tehtati od 1,4 - 2 kg)
• kratka in redka dlaka ( 8-tedenski mladic ima že 3-5 cm dolgo gosto dlako)
• nepravilni škarjasti ugriz ( ta se vcasih popravi, vedno pa ne)
• modre barve oci
• predolg nosni koren

Darja Skok Lamut